POHOD PONJAN - STRUNJAN, SLOVENSKI E6, OKTOBER 2006
Čakal naju je še zadnji dan pohoda. Vreme je bilo sončno, okoli 20 stopinj celzija, z rahlim vetrom. Pogled na preostalo pokrajino za hojo, mi je govorilo, da bo bolj ravninska etapa in po asfaltnih poteh, kar se je na koncu tudi uresničilo.

Okoli 9 ure zjutraj sva zapostila Ponjan in se odpravila proti eni daljši vasi v Sloveniji Šmarju. Potrebno je bilo iti najprej po ravnem in nato po klancu navzdol. Šmarje se lahko pohvali z gostilno, trgovino, ki pa tisti dan ni bila odprta zaradi praznika reformacije. Značilnost hoje po tem delu je bila lepa panorama na slovensko Istro (Koper, Izolo in Piran) zaradi hoje po pobočju nad morjem okoli 200 m višinske razlike. Ko sva se spustila še nižje sva prečkala cesto Koper - Pula. Tu pridemo do hiše, kjer nudijo prenočišča. Sledilo je naselje Gažon, ki leži na vzpetini ob morju, na desni strani ceste Koper - Portorož.A na to zopet navzgor proti Baredi. Tu so velike plantaže vinske trte in oljk. Največje na najini poti. Ko sva dospela na vrh tega pobočja, sva nekaj časa hodila po ravnem z značilno lepo panoramo na morje, izolsko pristanišče, Fieso in Piran Vse bolj sva se pričela približevati Jagodju in Izoli in , ki leži ob cesti Koper - Portorož. Komaj sva čakala, kdaj se bo pot pričela strmo spuščati proti omenjeni cesti. Ko se je to zgodilo, sva prišla na kolesarsko pot, ki vodi do Portoroža in verjetno še naprej. Na tej kolesarski poti sva srečala največje število mimoidočih do sedaj na evropski pešpoti, a na kolesih. Moram priznati, da kljub temu, da hodim po evropskih pešpoteh s prekinitvami že več kot 20 dni, do sedaj še nisem srečal evropohodnika. S pomočjo avdio vodiča sva zavila iz te poti na pravem mestu desno. Po nekaj časa sva se približala majhni cerkvici v bližini turističnega naselja Belvedre.







Odšla sva v to turistično naselje, skozenj, kjer so bile markacije prava eksotika v tem urbanem turističnem okolju. Zunaj tega kompleksna se je narava odprla proti Strunjanu. V daljavi na vrhu hriba sva videla visoke ciprese, do katerih sva morala priti. Ko sva prišla do teh cipres, sva zavila proti belemu križu. Vseskozi sva hodila ob robu pečin, ki so se navpično spuščale v morje. Zanimiv je bil pogled na markacije E6, ki so izstopala v modrem ozadju morja. Ob križu je sedelo veliko ljudi, ki so naju gledali z začudenjem: velika nahrbtnika in pohodniške palice so izstopale glede na druge turiste, ki so se zgolj sprehajali, tekli, gorsko kolesarili. Še malo sva šla ob robu gozda nad pečinami, nato sva zavila v notranjnost gozda, kmalu zagledala hotel Strunjan in vklesano tablo z napisom Evropska pešpot E6 Slovenija. S pomočjo mimoidočih sva naredila še skupinsko sliko ob kamenju E6 Slovenija.
Prehodila sva večji del slovenske E6, ostalo je še malo neprehojene okoli Grosuplja in Blokov. Pot je solidno markirana, zelo pomaga žepni vodnik Evropska pešpot E6 in Slovenija turistični atlas. Kdor ima voljo do hoje, prosti čas, potrebo po raznih doživetjih, so evropske pešpoti prava pot za uresničitev teh interesov. Za konec pa še čudovit in sočen kaki.