POHOD ČRETA - TROJANE, E6, SLOVENIJA, JULIJ 2006
Prebudila sva se v novo jutro. Pokrajina je bila počiščena od nočnih neviht. Začela sva se približevati Tuhinjski dolini, bolj natančno vasi Motnik, skozi katero se Gorenjci vozimo v Savinjsko dolino. Gozdna pot se je v prvem delu spuščala mimo osamljenih kmetij, cerkve Sv. Jošta, dokler nisva dospela na prelaz Lipa. Še pred prelazom sva zagledala Savinjske alpe. Človek se počuti kar bolj samozavestnega v krajih, ki jih pozna.


























































































Serpentinasta makedamska pot se je vila iz prelaza Lipa proti Motniku, dokler nisva prišla na nadmorsko višino okoli 1000 m. Potem pa zopet navzdol čez gozdove, travnike, mimo kmetij, vodnega izvira vse do Motnika. V Motnik sva dospela preko mostu čez cesto Vransko - Kamnik. V Motniku sva iskala napovedano trgovino iz vodnika Evropska pešpot E6 in jo tudi kmalu ugledala. Kot običajno sva v njej kupila hrano in pijačo in večino tega pojedla v parku v bližini gostilne Motnik. Še prej pa sva kupila spominke na stojnici, katere sta bile lastnici dve dekleti, starosti okoli 12 let. Stojnica je imela vse kar imajo prave stojnice: izdelke, cene, kalkulator, pohištvo in komunikativni mladi prodajalki.



























































































































































Po 2 urnem počitku sva zopet krenila po asfaltni cesti na vrh hriba na preval Strmec. Nato navzdol po asfaltni poti do potoka in ob njem rahlo navzgor, dokler nisva zavila desno na gozdno pot, ki naju je strmo vodila do stanovanjske hiše na vrhu hriba. Od tu sva se spustila po makedamski cesti do vasi nad Trojanami z imenom Hribi. Kar nekaj časa sva hodila skozi to vas, dokler nisva zavila desno na travnike in prečno čez njih do asfaltne ceste, ki je peljala do Trojan. Še prej sva šla mimo gasilskega doma Trojane, navedenega v vodiču, po stopnicah in čez cesto do vsem poznane restavracije Trojane, kjer prodajajo trojanske krofe. Pijačo sva kupila v prodajalni, ki spada v prej omenjeni kompleks in je rezultat pojava kapitalizma v Sloveniji. V tej prodajalni so naju napotili do hotela Trojane, kjer sva prenočila. Šla sva tudi mimo jezdecev in konj, ki so ravno tako dospeli na Trojane kot midva, vendar s konji in druge smeri. Zanimivo, da so naslednji dan nameravali ravno tako iti proti Limbarski gori kot midva. Ker je bila ura šele 3:30 popoldne in smo bili sredi poletja z visokimi temperaturami, sva se s taksijem odpeljala v Medijske toplice na kopanje. Prijetno se je bilo osvežiti v bazenu Medijskih toplic.