POHOD TURJAK - SELO PRI ROBU

Dne 13. 5. 2006 smo se zbrali na pohodu in srečanju ob 20 letnici ustanovitve E7 evropske pešpoti Slovenija. Zborno mesto je bilo v Turjaku. Najprej se je bilo možno ogledati grad Turjak. Vendar sem bil prepozen za ogled, ker sem imel v glavi, da se zberemo v Muljavi. Glede na to, da sem prišel v Muljavo 8:30 in je bilo treba nato še priti do Turjaka v 30 minutah, sem bil lahko srečen, da sem ujel začetek pohoda ob 9:00. Ko sem parkiral avto na Turjaku, so šli mimo mene že prvi pohodniki z rumenimi kapami Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji.

Najprej nas je pot vodila skozi gozdove proti Malemu in Velikemu Osolniku po gozdni poti navkreber. Naš vodnik, po poklicu gozdar, nam je pokazal in opisal drevesno vrsto listavca z latinskim imenom Sorbus Sormularus. Poudaril je, da gre za listavce, ki je zelo primeren za izdelavo pohištva.

Na tem mestu nam je vodnik vzbudil pozornost na odtise medvedje šape v blatu. Med potjo nam je povedal še marsikaj o medvedih, kajti na gozdarski fakulteti je diplomiral iz te teme. Npr. da medved pride iz brloga tudi pozimi in rabi nekaj minut, da pride "k sebi". Medved je vsejed in uživa travo, mrhovino, sadje. Specialist pa je za lov na mlado srnjad. Ko dobi obilen obrok tudi več dni ne je. Napad na človeka se je v teh krajih redko zgodilo, pa vendar. Pozimi je starejši moški prišel na zasneženi cesti med medvedko in mladiči. Reakcija medvedke je bil napad. Nek drug moški pa je bil v gozdu s psom, ki je šel k medvedu. Medved je šel za psom, ki je tekel k gospodarju. Pes je bežal naprej, medved pa je napadel gospodarja. Zanimivo pa je bilo, da je imel medved brlog čisto v bližini vasi. Ljudje ga ne motijo. V teh gozdovih je tudi kakšno kardelo volkov, ki pa so pogosti plen lovcev. Tudi risi so v gozdovih.



Začeli smo se približevati Velikemu Osolnku, kjer nas je čakal lastnik kmetije, ki se ukvarja tudi s proizvodnjo suhe robe. "Mladi gospodar" nam je pokazal izdelavo kuholnice ročno in strojno. Lahko smo kupili tudi kuhalnice za 100 SIT za 3 kose. Pokazal pa nam je tudi cerkev Sv. Lovrenca nad vasjo.







Naslednji naš cilj je bila vas Osredek. Hodili smo navkreber po gozdnih poteh in jasah. Nekaj malega je bilo tudi asfalta. Prišli smo v mirno vas, brez hrupa iz avtocest - skratka vas, kakršne so bile nekoč naše, ko še ni bilo avtocest in ostale moderne infrastrukture.




Pečki je bila naslednja vas skozi katero smo morali iti, če smo želeli priti do Sela pri Robu, kjer se križata slovenska dela evropskih pešpoti E6 in E7.





Pot proti vasi Mački se je začela strmo vzpenjati in prišli smo do lepega zaselka, z zanimivo okrašenimi hišami, vikendi in grajsko urejenimi vrtovi.


Lesena tabla nas je usmerjala proti Predgozdu. Pot se je še vedno vzpenjala. Nato se je vzravnala in nas pripeljala do Sela pri Robu, kjer je stičišče E6 in E7. Pred planinsko koča je bilo že vse pripravljeno za krajšo slovesnost, na kateri so spregovorili predsednik komisije za evropske pešpoti Jože Prah, predstavnki Evropske popotniške zveze Jan Havelka in Robert Wurst. Predsednik Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Kermavner. Sceno sta popestrila tudi učenca iz osnovne šole s skečem o medvedu in neutrodni harmonikar. Manjkal pa ni tudi Zeleni val s svojim ozvočanjem in simpatično napovedovalko z značilnim radijskim glasom, ki je povezovala srečanje. Ogledali smo si tudi bivak z večimi pogradi, kjer lahko prespijo evropohodniki. Ključ za bivak dobijo v bližnjih hiši, kjer skrbijo za njega.