POHOD PO E6 IZ STAREGA TRGA PRI LOŽU DO ILIRSKE BISTRICE

PAKIRANJE STVARI V NAHRBTNIK

Dne 24. 8. 2004 okoli poldneva sem naložil v nahrbtnik hrano, pijačo, obleko in ostale potrebščine, ki sem jih načrtoval za pohod. Ugotovil sem, če naložim v nahrbtnik sok, paradižnik, konzervo s fižolom, kar sem vse načrtoval, bi bil le-ta pretežak. Zato sem to hrano pustil doma.

PREVOZ Z AVTOBUSOM NA RELACIJI: STRAHINJ-KRANJ-LJUBLJANA-STARI TRG PRI LOŽU-MARKOVEC

Dne 24. 8. 2004 sem se ob 15:50 odpravil na avtobusno postajo Strahinj, kjer sem se z avtobusom ob 16:01 odpeljal v Kranj. Za vozovnico sem plačal 300 SIT. V Kranj smo dospeli okoli 16:15, kjer sem počakal avtobus za Ljubljano. Avtobus za Ljubljano je pripeljal na avtobusno postajo Kranj ob 16:40. Za vozovnico sem plačal 790 tolarjev. Z avtobusom smo v Ljubljano prispeli ob 17:30. Na avtobusni postaji Ljubljana sem kupil vozovnico za relacijo Ljubljana – Markovec, za katero sem odštel 1.950 tolarjev. Avtobus je za Markovece odpeljal ob 18:15. Avtobus je peljal skozi Vrhniko, Pivko, Cerknico, Stari trg pri Ložu do Markovec. Avtobus me je zložil pred gostiščem Mlakar, ki se nahaja v vasi Markovec v bližini Starega trga pri Ložu. Večerja in nočitev v gostišču Mlakar, Markovec pri Starem trgu pri Ložu V gostišču Mlakar sem poiskal prijatelja Tomaža Zupančiča in Aleša Jurančiča, s katerima bomo skupaj prehodili relacijo Markovec pri Starem trgu pri Ložu– Ilirska Bistrica. Kakšno uro smo posedeli pred gostilno ob pijači. Sledila je večerja in spanje v lepo urejenih sobah. Hrano in pijačo nam je lastnik gostišča dal kot sponzorska sredstva. Zjutraj pa sem mu za sobo plačal 6.000 SIT.

POHOD MARKOVEC - STARI TRG PRI LOŽU - MAŠUN - SNEŽNIK - SVIŠČAKI

Dne 25. 6. 2004 sem se ob 6:30 odpravil na pohod Markovec – Stari trg pri Ložu – Mašun – Snežnik – Sviščaki. Hodil sem po markirani poti E6 – Slovenija. Najprej so me oznake vodile od Markovec do Starega trga pri Ložu. Nato sem zavil proti vasi Nadlesk po asfaltni cesti. V vasi Nadlesk so me oznake usmerile na makedamsko cesto, prečkal sem potok Obrh. Po prečkanju mostu čez potok Obrh sem zavil levo, da sem dospel v vas Šmarata. Iz vasi Šmarata sem se odpravil proti Gradu Snežnik. Pri gostilni v bližini gradu Snežnik sem zavil na gozdno pot. Po tej gozdni poti sem nadaljeval pot proti Bički lazi. Nekje sredi poti me je dohitel Tomaž Zupančič, ki je začel s pohodom približno eno uro za menoj, ravno tako Aleš Jurančič, ki pa me je dohitel malo višje. Tomaž Zupančič se je takoj odpravil naprej, z Alešem pa sva hodila skupaj vse do Mašuna, kamor sva prispela ob 13:15. Tu sva obedovala približno do 14:10. Za hrano sem plačal 2.200 SIT. Ob 14: 20 sva nadaljevala pot po planinski poti do Velikega Snežnika, kamor sva prispela ob 18:00. Načrtoval sem, da bomo prenočili v planinski koči Draga Karolina, ki pa je bila zaprta, kljub temu, da bi morala biti odprta. Zato smo hitro krenili proti Sviščakom, da nas ne bi ujela noč. V sviščake sva z Alešem po planinski poti prispela ob 20:00. Tomaž pa je prispel kakšno uro prej, ker je tudi tekel. Večerja in nočitev v planinskem domu Sviščaki Večerjali smo v planinski koči Sviščaki, kjer sem plačal za hrano in pijačo 3.500 SIT. Prenočili pa smo na skupnih ležiščih v prej omenjenem domu. Za prenočišče sem plačal 1.500 SIT.
























POHOD SVIŠČAKI - KOZLEK - ILIRSKA BISTRICA

Pred pohodom Sviščaki – Kozlek – Ilirska Bistrica sem zajtrkoval iz mojega nahrbtnika. Ob 7:00 smo se z obema prijateljema odpravili proti Kozleku. Zopet sva pešačila skupaj z Alešem, medtem ko je Tomaž ves čas tekel naprej. 4 km sva hodila po široki makedamski cesti, nato pa sva na križišču, kjer je bila gozdarska hiša v kraju Okroglina, zavila levo proti Kozleku. Hodila sva po gozdnih poteh, planotah, kjer se je odpiral lep pogled na okolico Ilirske Bistrice. Končno sva dospela do planinske poti, ki naju je vodila do vrha Kozleka, ki je na nadmorski višini 997 m. Iz njega je čudovit pogled na vasi v okolici Ilirske Bistrice: Zabiče, Podgraje, Kuteževo, Jablanica, Vrbica, Vrbovo, Jasen itd. in v daljavi tudi na Ilirsko Bistrico. Iz Kozleka naju je planinska pot vodila do naslednjega vrha z imenom Goli Vrh. Nato pa se je planinska pot začela spuščati proti cesti Sviščaki – Ilriska Bistrica. Po kakšni uri hoda sva dospela do asfaltne ceste, po kateri sva pešačila vse do Ilirske Bistrice. Ko sva prispela v Ilrisko Bistrico je bilo potrebno samo še povprašati vaščane, kje je železniška postaja.











PREVOZ Z VLAKOM NA RELACIJI: ILIRSKA BISTRICA - LJUBLJANA - KRANJ - IN Z AVTOBUSOM NA RELACIJI: KRANJ - STRAHINJ

S pomočjo informacij ni bilo težko najti železniške postaje v Ilirski Bistrici. V bližinem bifeju sem s prijateljema počakal na vlak, ki je imel odhod ob 14:17. Ko se je bližala ta ura, sem se poslovil od prijateljev, ki sta nadaljeva pot po E6 – Slovenija proti Slavniku. Tu sem plačal za pijačo 800 SIT. Po odhodu iz bifeja sem se odpravil proti železniški postaji, kjer sem kupil vozovnico za Ljubljano. Za njo sem odštel 1250 tolarjev. Z vlakom sem se ob 14:17 peljal najprej do Postojne, kjer je bilo potrebno prestopiti na vlak za Ljubljano. Vlak za Ljubljano je prispel ob 15:13 in po slabi uri vožnje smo izstopili v Ljubljani ob 16:10. Na ljubljanski železniški postaji sem zagledal vlak za Kranj, na katerega sem vstopil in tudi z njim dospel v Kranj ob 17:00. Za vozovnico sem plačal 900 tolarjev, ker sem jo kupil na vlaku. Drugače stane 400 tolarjev. Iz železniške postaje Kranj sem pešačil pol ure do avtobusne postaje Kranj, kamor sem dospel ob 17:50. Ker sem čutil lakoto, sem v bližni Merkatorjevi samopostrežni nakupil nekaj hrane in pijače, za katero sem odštel 1.000 tolarjev. Na avtobus za Strahinj sem čakal do 18:25. Odpeljal me je do Strahinja po ceni 300 SIT. V Strahinju sem izstopil ob 18: 40 in dospel domov ob 18:45. Tako se je uspešno zaključi projekt.